Zasnova kompresorskega prostora: optimalni delovni pogoji
Dimenzioniranje Zračni kompresorji Enciklopedija o stisnjenem zraku Namestitev zračnega kompresorja Kako
Kompresorski prostori
Kompresorski prostor je mesto, na katerem je nameščen največji del sistema za stisnjen zrak. To je lahko namenski prostor, zasnovan posebej za kompresor, ali pa večnamenski prostor. V obeh primerih morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, da je zagotovljeno najboljše delovanje kompresorske naprave.
Preberite naš vodnik o tem, kako ustvariti optimalne delovne pogoje, ki bodo povečali učinkovitost vašega kompresorja.
Raziščite teme ↓
Pripravili smo nekaj ključnih smernic, ki jih morate upoštevati za optimalne delovne pogoje:
Centralizacija je ključnega pomena: na splošno je priporočljivo, da uredite ločen centralni kompresorski obrat. Ta centraliziran pristop ponuja številne prednosti v različnih panogah. Ne samo, da poveča ekonomičnost delovanja, ampak tudi izboljša zasnovo sistema za stisnjen zrak.
Centralizacija prav tako:
- izboljša storitev in prijaznost do uporabnika,
- zagotavlja zaščito pred nepooblaščenim dostopom,
- omogoča ustrezno obvladovanje hrupa in
- poenostavlja nadzorovano prezračevanje.
Alternativni prostor: če ločen prostor ni na voljo, lahko za namestitev kompresorja uporabite obstoječi prostor v stavbi.
Upoštevajte naslednje dejavnike:
- zahteve za prezračevanje zračnega kompresorja,
- motnje zaradi hrupa,
- fizična tveganja,
- tveganja za pregrevanje,
- odvajanje kondenzata,
- nevarnosti v okolici (npr. prah, vnetljive snovi),
- agresivne snovi v zraku,
- prostorske zahteve za prihodnjo širitev
- in dostopnost za vzdrževanje.
Prednost namestitve kompresorja v delavnico ali skladišče pa je, da lahko to olajša prizadevanja za obnavljanje energije.
Namestitev na prostem: če namestitev v zaprtih prostorih ni izvedljiva, lahko kompresor namestite na prostem, pod streho. Upoštevati je treba posebne premisleke, kot so nevarnost zmrzovanja v kondenzatnih žepih, zaščita vhodnih odprtin, sesalnih vhodov in prezračevalnih mehanizmov pred dežjem in snegom, zahteva po trdni, ravni podlagi (npr. asfalt, betonska plošča ali izravnana gramozna blazina), potencialna izpostavljenost prahu, vnetljive ali jedke snovi in varnostni ukrepi za preprečevanje nepooblaščenega dostopa.
Oprema za stisnjen zrak mora biti nameščena tako, da olajša napeljavo distribucijskega sistema v velikih napravah z dolgimi cevmi. Oprema za stisnjen zrak naj bo nameščena v bližini pomožne opreme, kot so črpalke in ventilatorji, ali celo v neposredni bližini kotlovnice. Takšna ureditev poenostavlja servisne in vzdrževalne dejavnosti.
Izbrana stavba mora biti opremljena z dvižno opremo, ki omogoča dviganje najtežjih sestavnih delov kompresorske naprave, običajno je to elektromotor. V ta namen se lahko uporablja tudi viličar. Stavba mora imeti tudi dovolj tlorisne površine za namestitev dodatnega kompresorja v primeru prihodnje širitve. Poleg tega mora biti na voljo zadostna svetla višina, ki po potrebi omogoča dvigovanje elektromotorja ali podobnih delov.
Ohranjanje ustreznega praznega prostora okoli kompresorja je bistvenega pomena za nemoteno delovanje in enostavno vzdrževanje. Zadosten prostor zagotavlja dober pretok zraka, preprečuje pregrevanje in omogoča enostaven dostop za preglede ali popravila. Če je nameščenih več kompresorjev, poskrbite, da so med seboj dovolj razmaknjeni, da preprečite motnje zaradi izpuha med enotami.
Ustrezni kanali za zračne kompresorje so ključnega pomena za učinkovito odvajanje vročega zraka iz prostora, kar poveča učinkovitost sistema. Premišljena zasnova kanalov za kompresorje zagotavlja, da izpušni kanali zračnega kompresorja učinkovito odvajajo toploto in preprečujejo dvig temperature v prostoru.
Za odvajanje kondenzata iz kompresorja, končnega hladilnika, rezervoarja za zrak, sušilnikov in drugih sestavnih delov mora biti na voljo talni odtok ali podobna rešitev. Talni odtok mora biti izveden v skladu z občinsko zakonodajo.
Optimiziranje učinkovitosti s tehnikami namestitve
Ne smemo pozabiti, da lahko način namestitve še vedno bistveno vpliva na delovanje in zanesljivost kompresorskega sistema. Pomagajo vam lahko te tehnike namestitve vijačnih kompresorjev:
- Osnovna namestitev: pravilna namestitev je ključnega pomena za delovanje. Mesto namestitve ne sme biti onesnaženo, hkrati pa mora biti ravno in stabilno, z ustreznim sidranjem in poravnavo, da se prepreči obraba.
- Dvignjena tla: postavitev kompresorja na dvignjena tla zmanjša tresljaje, izboljša delovanje in podaljša življenjsko dobo stroja.
- Namestitev na ploščad: namestitev kompresorja na dvignjeno ploščad izboljša prezračevanje in hladi stroj med delovanjem. Višina tudi varuje stroj pred poplavljanjem.
- Vizualni vodniki: proizvajalci lahko zagotovijo tudi fotografije z navodili po korakih za brezhibno namestitev.
Upoštevajte, da je treba pri namestitvi sodobnih kompresorskih paketov upoštevati obstoječi sistem distribucije stisnjenega zraka ali prihodnje razširitve.
Katera lokacija je najboljša za namestitev kompresorja?
Dvignjena tla ali ploščadi lahko zmanjšajo vibracije in izboljšajo hlajenje, z vzpostavitvijo posebnega kompresorskega prostora pa lahko dodatno uravnavate okoljske dejavnike za popolno delovanje in udobje delavcev.
Na splošno so za postavitev kompresorske naprave potrebna le ravna tla z zadostno nosilnostjo. Protivibracijske funkcije so pogosto vgrajene v samo napravo. Pri novih namestitvah uporaba podstavka za vsak kompresorski paket omogoča lažje čiščenje tal.
Pri velikih batnih in centrifugalnih kompresorjih pa bo morda potrebna temeljna betonska plošča, sidrana v skalno podlago ali trdna tla. Pri naprednih, celovitih kompresorskih napravah je vpliv zunanjih tresljajev zmanjšan na minimum. Pri sistemih s centrifugalnimi kompresorji bo morda treba izvesti blaženje tresljajev na podlagi kompresorskega prostora.
Odstranjevanje onesnaževal
Vhodni zrak kompresorja mora biti čist ter brez trdnih in plinastih onesnaževal. Še posebej škodljivi so lahko delci umazanije, ki povzročajo obrabo, in jedki plini. Vhod zraka kompresorja je običajno nameščen pri odprtini v protihrupnem ohišju, lahko pa tudi na oddaljenem mestu, kjer je zrak čim bolj čist. Onesnaženje z izpušnimi plini vozil je lahko usodno, če se ti plini pomešajo z zrakom, ki je namenjen vdihavanju. Pri namestitvah, kjer je v okoliškem zraku visoka koncentracija prahu, je treba uporabiti predfilter (ciklonski, panelni ali rotacijski tračni filter). V takšnih primerih je treba med načrtovanjem upoštevati padec tlaka, ki ga povzroči predfilter.
Upravljanje temperature vhodnega zraka
Koristno je tudi, da je vhodni zrak hladen. Zato je morda primerno, da se ta zrak napelje skozi ločeno cev z zunanje strani stavbe v kompresor. Pomembno je, da se v ta namen uporabijo cevi, ki so odporne proti koroziji, opremljene z mrežico na vhodu in zasnovane tako, da ni nevarnosti, da bi v kompresor vstopil sneg ali dež. Pomembno je tudi, da se za čim manjši padec tlaka uporabijo cevi z dovolj velikim premerom.
Zasnova vhodnih cevi pri batnih kompresorjih je še posebej pomembna. Resonanca cevi zaradi akustičnih stoječih valov, ki jih povzroča ciklična pulzirajoča frekvenca kompresorja, lahko poškoduje cevi in kompresor, povzroči tresljaje ter vpliva na okolico z motečim nizkofrekvenčnim hrupom.
Načrtovanje učinkovitega prezračevanja kompresorskega prostora za upravljanje temperature
Kompresorji med delovanjem ustvarjajo in oddajajo toploto. Razpršitev toplote povzroči dvig temperature v kompresorskem prostoru nad optimalno raven, zato je pomembno premišljeno načrtovati zasnovo kompresorskega prostora in izvajati ustrezne strategije prezračevanja prostora.
Ustrezno prezračevanje kompresorskega prostora je bistvenega pomena za odvajanje toplote. Količina potrebnega prezračevalnega zraka je odvisna od velikosti kompresorja in od tega, ali je zračno hlajen ali vodno hlajen. Zračno hlajeni kompresorji sprostijo skoraj 100 % porabljene energije elektromotorja kot toploto v prezračevalni zrak, medtem ko pri vodno hlajenih kompresorjih ta količina znaša približno 10 %.
Za ohranjanje temperature v kompresorskem prostoru na sprejemljivi ravni je treba odvajati toploto. Proizvajalec kompresorja bi moral zagotoviti podrobne informacije o potrebnem pretoku prezračevanja, to vrednost pa je mogoče izračunati tudi z uporabo te formule.
Boljši način za obvladovanje težave kopičenja toplote je obnavljanje odpadne toplotne energije in njena uporaba v prostorih.
Kakšna je najboljša temperatura za kompresorski prostor?
Optimalna temperatura za kompresorski prostor je odvisna od vrste kompresorja in njegovih delovnih zahtev. Na splošno pa je za idealno delovanje kompresorja priporočljivo ohranjati temperaturo v območju od približno 10 do 29 °C (50–85 °F). Z upoštevanjem tega temperaturnega območja lahko zmanjšate tveganja, povezana z ekstremnimi temperaturami, in preprečite zmrzovanje ali pregrevanje sestavnih delov kompresorja.
Prezračevalni zrak je treba dovajati neposredno od zunaj, po možnosti brez uporabe dolgih kanalov. Poleg tega mora biti vhod nameščen čim nižje, a dovolj visoko, da ga pozimi ne prekrije sneg. Upoštevajte previdnostne ukrepe, da preprečite vstop prahu ter eksplozivnih in jedkih snovi v kompresorski prostor.
Prezračevalni ventilatorji naj bodo nameščeni visoko na eni od končnih sten kompresorskega prostora, vhod zraka pa na nasprotni steni. Poskrbite, da hitrost zraka pri vhodni odprtini za prezračevanje ne presega 4 m/s. Za ta namen so najprimernejši termostatsko krmiljeni ventilatorji. Ti ventilatorji morajo biti dimenzionirani tako, da prenesejo padec tlaka v kanalih, prezračevalni loputi na zunanji steni itd.
Količina prezračevalnega zraka mora zadostovati za omejitev dviga temperature v prostoru na 7–10 °C. Če zagotovitev zadostnega prezračevanja prostora predstavlja težavo, je treba razmisliti o možnosti uporabe vodno hlajenih kompresorjev.
Z upoštevanjem teh smernic in posebnih zahtev kompresorske naprave lahko zagotovite optimalno namestitev in delovne pogoje za sistem za stisnjen zrak ter dodatno povečate učinkovitost delovanja.
