Energetska učinkovitost hladilnih sušilnikov stisnjenega zraka
Energetska učinkovitost je odvisna od padca notranjega tlaka in električne energije, ki jo porabi sušilnik.
Ohranjajo čim manjši padec tlaka
Notranji padec tlaka je razlika med tlakom stisnjenega zraka na vhodni in izhodni cevi sušilnika.
Manjši kot je notranji padec tlaka hladilnega sušilnika, nižji tlak morate doseči z zračnim kompresorjem. In kompresor porabi manj energije.
Naši hladilni sušilniki so zasnovani tako, da je padec tlaka čim manjši, zato imajo najnižjo porabo energije.
Tehnologije energetsko varčnih hladilnih sistemov
Že od začetka povečajte prihranke energije z uporabo:
- Hladilnih sušilnikov s pogonom s spremenljivo hitrostjo
Pretok stisnjenega zraka niha glede na čas dneva, tedna ali celo meseca, prav tako se lahko spreminjajo delovne temperature. Tehnologija VSD omogoča prilagajanje nihanjem in varčevanje z energijo v primeru delne obremenitve ali spreminjanja delovnih pogojev. - Komponent, zasnovanih za učinkovitost
- Krmilno-nadzornega sistema
Kako deluje hladilni sušilnik zraka?
Hladilni sušilniki so najpogosteje uporabljeni sušilniki v industriji in so sestavljeni iz izmenjevalnika toplote zrak-zrak in izmenjevalnika toplote zrak-hladilno sredstvo. Izmenjevalnika toplote odstranjujeta vlago iz stisnjenega zraka s kondenzacijo vode v njem. To je bistvenega pomena za zaščito sistemov stisnjenega zraka in vse opreme, ki se napaja s stisnjenim zrakom, pred škodljivimi učinki vlage.
Najpomembnejše merilo je ohranjanje relativne vlažnosti stisnjenega zraka pod 50 %.
Na voljo so zračno hlajeni in vodno hlajeni haldilni sušilniki. V osnovi sušilniki hladijo topel vlažen zrak, ki prihaja iz kompresorja. Ko se temperatura stisnjenega zraka zniža, vlaga kondenzira in se iz stisnjenega zraka odvaja z visokoučinkovitim izločevalnikom vode.
Nato se stisnjen zrak znova segreje na približno sobno temperaturo, tako da na zunanji strani cevnega sistema ne pride do kondenzacije. Ta toplotna izmenjava med vhodnim in izhodnim stisnjenim zrakom tudi zniža temperaturo vhodnega stisnjenega zraka in tako zmanjša potrebno hladilno zmogljivost krogotoka hladilnega sredstva.
